Drage članice, člani KOVITE!
Za nami je sedmi, malo naporen, a lep dan. Hodili smo 3 ure in 15 min., vsega skupaj, s postanki več kot 4 ure. Dosegli smo n.m. 1092 m. Zahvala za dobro organizirano pot gre Gecu in Mikiju, ki nam je veliko prihranil, ko nas je s kombiji pripeljal v dolino.Podpredsednik vaške skupnosti Dolič, Zdravko Sešelj nam je predstavil pripravo, žganje apna in nam povedal, kako se je delalo v preteklosti, koliko ljudi je imelo delo na ta račun.Spregovoril je še o pomenu vlaka za ta kraj, ki je bil 1969 nato ukinjen- kakšna škoda še za današnje čase.
Gospa Betka nas je vodila med cvetočimi travniki s prekrasnim razgledom. Na kmetiji Ramšak so nas dobro postregli. Minka Koprivnikar je spregovorila o bojih in poti 14 divizije na tem področju.
Na kmetiji Mislinjskega župana g. Borovnika, so se gospodinje izkazale s svojimi dobrotami in nas res počastile.
Pri šoli je tovarišica Anica Črep predstavila svojo pot in razmere dvo- letnega učenja na Paškem Kozjaku. 6 ur je porabila za pot do šole in nazaj domov. Učila je 65 otrok od 4 do 8 razreda.Če sem si prav zapomnila, je šola na Kozjaku delovala 120 let. Po vzponu na Špik smo se nato tik pred dežjem okrepčali na koči Paški Kozjak. Hrana na "žlico" je bila dobra , Miki je poskrbel za kozjaške muzikante, ki so še dvignili razpoloženje. Prijetno utrujeni, zadovoljni z vremenom, druženjem, smo se varno vrnili v dolino.
Nekaj smo naredili za svoje zdravje: smo se gibali , naužili vonjav dišečih travnikov, se družili z dobrimi ljudmi in bili zadovoljni. Zadovoljni ljudje živijo dlje!
Predsednica Kovite,
Cirila
