Koroško društvo za zdravje - KOVITA
Vas vabi na Kovitin pomladanski ples.

Ples bo v petek, 26.5.2023 ob 20 uri v kozolcu na Hartensteinu (Mislinjska Dobrava 107)

To bo prava »gavda«,

ples kot gibanje za zdravje. Bo živa glasba, zabavala nas bosta

Adriana Kamnik in Miran Vavče
Vstopnina (prispevek)

Prosimo za prijave, do četrta 25.5.2023 na mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Vabljeni vsi, ki radi plešete in si želite dobre družbe in zabave

Društvo KOVITA

JU-HU zopet smo svobodni, saj so v Sloveniji prenehale veljati dokaj stroge omejitve¹ gibanja in druženja v zvezi z epidemijo COVID-19².
Zaživelo je tudi naše društvo KOVITA³, ki je v nedeljo 05.06.2022 na lep sončen dan izvedlo POHOD iz Podgorja na grad VODRIŽ.
Z jeklenimi konjički smo se člani društva KOVITA zbrali pri Osnovni šoli v Podgorju pri Slovenj Gradcu in se od tu peš podali na zeleno učno pot z info točkami vse do gradu VODRIŽ (nekoč: Wiederdries) ⁴ oz. bolje rečeno »razvaline tega gradu«. O gradu VODRIŽ in zgodovini tega območja nam je na kraju samem predaval član našega društva dr. Linasi Marjan, dipl.zgodovinar. Ob gradu je nekoč peljala pomembna pot med Slovenj Gradcem in Šoštanjem vse dokler ni bila leta 1829 zgrajena cesta skozi Hudo luknjo. Danes mimo gradu poteka evropska pešpot.

Po drugi svetovni vojni je v razvalinah gradu našel zatočišče puščavnik Podstenšek Valentin⁵, ki je pred tem bil lovski in gozdni čuvaj na Dolenjskem. Tam se je zaljubil v Anico, ki jo je v nasprotovanju njuni zvezi njen oče ustrelil, ko je sicer meril na Valentina.

Od gradu Vodriž nas je pot vodila skozi gozdove in travnike do koroškega centra za ravnanje z odpadki »KOCEROD« ⁶, ki je s sodobnimi gospodarskimi poslopji na zunaj videti kot moderno proizvodno podjetje.    

Na sedežu podjetja KOCEROD nas je sprejel direktor g. PLEVNIK Ivan, uni.dipl.iur., ki nam je predstavil namen in dejavnost podjetja ter ravnaje z odpadki. Poudaril je, da ločevanje odpadkov na izvoru t.j. doma⁷ ali na delovnem mestu bistveno zmanjšuje stroške ravnanja z odpadki, hkrati pa z ločevanjem ohranjamo zdravo in čisto okolje. Po evropski praksi se večina odpadkov v Sloveniji od leta 2013 dalje reciklira ali energetsko izrabi.  Iz letne regijske količine 28.000 ton komunalnih odpadkov predhodno izločijo preko 10.000 ton uporabnih surovin, 9.000 ton predelajo v frakcijo za gorivo, cca. 3.000 ton v kompost, preostanek pa zaključi na odlagališču.

S predelavo odpadkov varujemo okolje, saj v krogu recikliranja uporabimo odpadni produkt za nov izdelek in tako zmanjšujemo porabo novih surovin in energije.

Ob vračanju proti cesti na relaciji Podgorje/Razbor smo se ustavili v kozolcu »MIKI« ⁸ kjer smo si v zasebnem muzeju Mikija in Jože ogledali njuno zbirko aparatov in naprav prejšnjega stoletja (šivalni stroji, likalniki, pisalni stroji, lestenci, ure budilke, radio-sprejemniki, gramofoni, mali črno/beli TV sprejemniki, slike, kipci, prtički itd.)

Poleg muzeja v zgornji etaži ima kozolec »MIKI« v pritličju velik večnamenski prostor s šankom in jedilnico. Tam nam je profesorica Karla Zajc Berzelak iz Slovenj Gradca predstavila pisateljico Gusti STRIDSBERG⁸ in njeno knjigo »MOJIH PET ŽIVLJENJ« ⁹.

Sledila je pogostitev s hrano in pijačo primerljiva naročanju »ala carte«. Tudi tu sta se požrtvovalno in stroškovno izkazala Miki in Joža Merzdovnik.
 

––––––––––––––––– ¹ ² ³ ^{4 5 6 7 8 9 0}  

¹ Z Odlokom o prenehanju veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje
   okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 so z 31.05.2022 odpravljeni še zadnji epidemični ukrepi
   vlade RS v zvezi z desetimi proti-koronskimi zakoni.  

² COVID-19   = bolezensko stanje, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2 (ali »koronavirus«)
                      koronavirus = družina RNA virusov z značilnim obodom v obliki krone
                      (od tod ime »korona«);  koronavirus je decembra 2019 v mestu VUHAN na
                      Kitajskem preskočil na človeka in povzročil epidemijo bolezni COVID-19

³ KOVITA = Koroško društvo za zdravje

⁴ Grad VODRIŽ (nekoč: Wiederdries) je družinski grad, zgrajen v gotskem slogu na začetki 14.
  stoletja. Njegovi ostanki stojijo v naselju VODRIŽ na območju mestne občine Slovenj Gradec.

  V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1338 kot WIDERDRIEZZ, ki so si ga bratje Henrik, Bertold in
  Fruderik HEBENSTREIT razdelili na tri dele. WIDERDRIEZZ je bil fevd oglejskega patriarha, nato
  last Henrika Vitanjskega, od leta 1436 last Habzburžanov, ki so ga kot deželnoknežji fevd podelili
  Hansu Ungnadu, od leta 1564 pa ga je posedoval Erazem Gall, nato so sledili Joahim pl- Ruess,
  baroni Teuffenbach, baron Janez Jožef Gabelkhovn.

  Gradu je pripadalo 111 ha obdelovalnih površin in 500 ha gozda. V velikem kvadratnem  notranjem
  stolpu je bilo nekoč tesno grajsko dvorišče, grad pa je obdajal grajski jarek. Grad je nekoč bil
  lovski grad celjskih grofov. Leta 1766 je grad pogorel in ostal neposeljen - prepuščen propadanju.
  Ozemlje gradu z okolico je v prejšnjem stoletju postalo last družine Pahernik, ki ga je »razkosala« in
  razprodala.

  Grad VODRIŽ je ena od najmogočnejših grajskih razvalin na območju Slovenije in je zavarovan kot
  kulturni spomenik državnega pomena.

⁵ V pesmarici iz leta 1935 je Podstenšek Valentin zapisal:

 »Enkrat zopet tam sediva, na tratici zeleni, šepetaje govoriva o sreči moji, njeni.
  Iz gozda se zabliska strel. Na me je bil oddan. Je v srce Anico zadel, v prsi nje deviške levo stran.« 
  In po Aničini smrti:  »Zemeljskih ne iščem več dobrot, bogastva več si ne želim, za popravo prejšnjih zmot v samoti zdaj živim.«

⁶  »KOCEROD« d.o.o. je družba za ravnanje z odpadki z naslovom:
   »Mislinjska Dobrava 108 A, 2393 ŠMARTNO pri Slovenj Gradcu«

⁷  Odpadno jedilno olje vlijemo v plastenke in ko se nabere zadostna količina, ga zlijemo v
   posebne kontejnerje ali odpeljemo v zbirni center za ločeno zbrane odpadke. Ena kapljica
  olja lahko onesnaži en milijon litrov vode.

  Odpadle avtomobilske gume pustimo pri vulkanizerju ali pa jih oddamo v zbirnem centru.
  Odvečna in zastarana zdravila oddamo v lekarni ali v zbirnem centru za ločeno zbiranje
  Gradbeni odpadki in salonitna strešna kritina (ta vsebuje zdravju škodljiv azbest), ne
  spadajo med komunalne odpadke in zanje velja poseben režim.

  Stekleno embalažo in odpadlo steklo odlagamo v posebne kontejnerje na ekoloških otokih ali
  v zbirnem centru. Steklo je možno v celoti reciklirati. Za izdelavo ene tone stekla
  je potrebno 1,2 tone surovine in okoli 135 litrov nafte (večji je torej strošek energije).

 

⁸  »MIKI« je sinonim za Merzdovnik Milana z naslovom PREVOZI MIKI d.o.o.
    Mislinjska Dobrava 114 A, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu vrši prevoze.
   MIKI in njegova žena JOŽA sta člana društva KOVITA. Oba kot šoferja avtobusa in
   kombijev opravljata prevoze za potrebe društva KOVITA. 

⁹  Augustina Stridsberg, prej Augustina Jirku, je bila ameriška državljanka in mati Margiette
  Voge. Tako mati kot hči sta delali za sovjetske obveščevalne službe med leti 1943 in 1944.
  Stridsberg je delala za pisarno KGB v San Franciscu.

  Augustina Stridsberg se je kot dunajčanka iz premožne bančniške družine po zlomu
  monarhije še mlada preselila na svojo staro podedovano graščino v Kraljevini SHS, ker je
  večino družinskega premoženja pogoltnila vojna z inflacijo. Dama se je začela učiti
  slovenščine in v nemščino prevajati Cankarja, zraven pa se je preizkušala že v svojih
  literarnih pisanjih, iz katerih je pozneje zrasla priznana mednarodna pisateljska kariera.

  Vzporedno je gojila povsem arhaično podeželsko aristokratsko življenje z nadzorovanjem
  poslov na grajskem posestvu in družabnostmi na obiskih in plesih. Njeni spomini, kjer
  poleg svoje mladosti na Dunaju in poznejših divjih, skoraj revolucionarnih letih, opisuje
  tudi svoj podeželski intermezzo v Sloveniji dvajsetih let.  

⁹  V knjigi »MOJIH PET ŽIVLJENJ« pisateljica Gusti STRIDSBERG opisuje njena otroška in
   mladostna leta v avstro-ogrski monarhiji in njeno življenje na lovskem gradiču Hartenstein
   blizu Slovenj Gradca, na njena potovanja in življenje na Dunaju, Moskvi, Pragi in Parizu,
   Barceloni, Albaceti (Španija) in drugod.   

–––––––––––––––––

 

 

Velenje 14.06.2022                                                Zapisal :Alojz OSOJNIK,
                                                                                  član  društva    KOVITA

SENTENCE¹ na KOVITO in bolezen KOVIDa
Epidemija COVID-19² ali pandemija KORONA virusa je upočasnila svet. Proti-
koronski ukrepi vlade RS ob upoštevanju navodil NIJZ³ so nam prinesi prepoved
druženja izven družinskega mehurčka, omejitev gibanja na prostem in policijsko uro,
zamrznitev javnih prireditev in omejitev zbiranja ljudi, zaprtje gostinskih in drugih
lokalov, prepoved prehajanja v druge občine in druge regije ter še druge neugodnosti.
Vsi ti ukrepi vlade so zavrli delovanje društva KOVITA. Šele s to epidemijo smo
začutili vrednote in svoboščine, ki so nam bile omejene ali odvzete. Korona virus je
bolezen 4 , ki ubija. Ves svet se bojuje s to boleznijo, zato ji velja vsa pozornost.
–––––––––––––––––
Kaj imata skupnega društvo KOVITA in bolezen KOVIDa ?
Besedi KOVITA (prvi sklon) in KOVIDa (drugi sklon) sta skoraj enaki, njun pomen
pa kaže diametralno nasprotje. »KOVITA« je društvo za zdravje, medtem ko se z
besedo »KOVIDa« označuje bolezen.
Ime »KOVITA« sporoča nekaj pozitivnega. Pomeni življenje, druženje, povezovanje.
Ime »KOVIDa« sporoča nekaj negativnega. Pomeni bolezen in smrt.
KOVITA je tvorjena beseda ali skovanka z različnim pomenom posameznih besednih
enot »ko« in »vita«. Predpona »ko« pred postavo tvorjene besede je v našem primeru
sinonim za izražanje povezave. Pripona »vita« v latinščini pomeni »življenje«.
Iz besede KOVITA je možna izpeljanka »ko vivere« t.j. sobivanje, skupno življenje.
KOVID ali COVID-19 je kužna bolezen, ki jo povzroča Korona virus SARS-CoV-2.
Drugi sklon besede KOVID je KOVID-a, ki se fonetično sliši kot KOVITA, vendar
besedna podobnost izrazov ne pomeni enakost, saj gre za vsebinsko različna pojma.
Društva KOVITA je ustanovljeno z namenom krepitve zdravja in zatiranja bolezni,
tudi bolezni KOVID-a. Tako torej KOVITA dejansko deluje zoper bolezen KOVIDa.
Metaforično bi lahko rekli, da je KOVITA v službi pregona KOVIDa.
–––––––––––––––––
¹ Sentenca = zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji:
spominja na pregovor in je tako tudi v rabi
² COVID-19 = bolezensko stanje, ki ga povzroča virus SARS-CoV-2 (ali »koronavirus«)
koronavirus = družina RNA virusov z značilnim obodom v obliki krone
(od tod ime »korona«); koronavirus je decembra 2019 v mestu VUHAN na
Kitajskem preskočil na človeka in povzročil epidemijo bolezni COVID-19
³ NIJZ = Nacionalni inštitut za javno zdravje
4 Bolézen  = odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali
sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov. 

2

Največ smrti zahteva koronarna arterijska bolezen.
SOPOMENKE

Če na internetu odtipkamo besedo »KOVITA«, dobimo »koronavirus« in šele četrti je zadetek
»Koroško društvo za zdravje KOVITA«.
V iskanju sopomenk 5 je mogoče skovanko »ko – vita« razumeti kot »Koroška
vitalnost«, torej povezovanje v Koroško vitalnost. Koroška pokrajina je bolj gorata,
zato je življenje v njej relativno trše, prebivalci pa so bolj vitalni.
Če besedo KOVITA razdelimo na »ko« in »vita« dobimo »so« in »vitalnost« ali
združeno vitalnost 6 , ki pomeni stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega
blagostanja; pomeni odsotnost bolezni ali napake, pomeni zdravje.
Organizacijska vitalnost je sposobnost organizacije za soočanje z izzivi poslovanja t.j.
sposobnost proaktivnega delovanja, odzivanja in preživetja kot tudi sposobnost
premagovanja negativnega vpliva stresorjev.
KORONArna bolezen je po besednem korenu soimenjakinja bolezni »KORONA«.
Pri koronarni bolezni je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna.
Koronarne arterije so žile, ki vodijo kri iz srca v druge organe in tkiva. Delna zapora teh žil
povzroča prsno bolečino (tiščanje v prsih) t.j. angina pektoris. Popolna zapora koronarnih
arterij vodi v odmrtje dela miokarda (srčne mišice), kar imenujemo miokardni infarkt
(srčnomišični infarkt, srčna kap). Svet bi bil lepši, če nobena od teh bolezni ne bi obstajala.
Beseda KOVIT v letalstvu ni KOVID, pač pa je »VRIJ« t.j. aerodinamični pojav pri
krilih, ki je posledica kombinacije izgube vzgona in bočnega drsenja. 
KOVIT je tudi ime podjetja »KOVIT projekti d.o.o. Trbovlje«, ki proizvaja kovinske
konstrukcije in drugo strojno opremo.
KOVIT je prehrambno podjetje v Amsterdamu na Nizozemskem (www.kovit.ni).
KOVIT Charnvitayapong je doktor filozofije na Faculty of Economics –
Thammasat University Bangkok/Tajska
KOVIT Rattanapech je na ATP lestvici uvrščen igralec tenisa iz Tajske.
Glede na to, da je KOVIT na Tajskem običajno moško ime, potem bi lahko tam našli
še kakšno žensko z imenom KOVITA.
–––––––––––––––––
5 Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen
kot kaka druga beseda. Slovar sopomenk je tezaver.
6 Po gornji razlagi besede »ko« je z njo povezana beseda »vitalnost« sinonim za aktivnost, čilost,
dinamiko, elan, energičnost, energijo, intenzivnost, jakost, jeklenost, krepkost, krepost, moč, polet,
razigranost, silovitost, srčnost, temperament, voljo, zdravje, živahnost, živost….
–––––––––––––––––
Velenje 26.04.2021 Alojz OSOJNIK